Primarna funkcija zunanjih oblačil je vodoodpornost. Večina tradicionalnih tkanin je vodoodpornih s premazi ali filmi, kasneje pa so se pojavile hidroizolacijske obdelave z uporabo fluoriranih spojin ali silikonov kot končnih sredstev. Učinkovitost hidroizolacije se lahko izrazi z vodoodpornostjo in površinsko odpornostjo na vlago.
GB/T4744–1997, "Določanje vodoodpornosti tekstilnih tkanin s preskusom hidrostatičnega tlaka," uporablja hidrostatični pritisk, ki deluje na tkanino, da predstavi odpornost, ki jo naleti voda, ko gre skozi njo. Pri standardnih atmosferskih pogojih je ena stran vzorca izpostavljena stalno naraščajočemu vodnemu tlaku, dokler voda ne pronica skozi tri točke. Tlak na tej točki se zabeleži in izrazi v kPa ali cmH2O. Višja vrednost pomeni boljšo hidroizolacijo.
Hitrost naraščanja vodnega tlaka in temperatura preskusne vode sta dva parametra, ki vplivata na rezultate: višje temperature povzročijo nižje vrednosti; prehitra stopnja naraščanja vodnega tlaka povzroči precenjeno vrednost, medtem ko počasna stopnja naraščanja povzroči vrednost izven merilnega območja. FZ/T01004–2008, "Določanje vodoodpornosti prevlečenih tkanin," določa metodo za določanje vodoodpornosti prevlečenih tkanin z uporabo hidrostatičnega tlaka v določenem časovnem obdobju. Testni instrument je podoben GB/T 4744, vendar zahteva kovinsko mrežo nad vzorcem, da se preprečijo deformacije in razpoke. Preskusna metoda vključuje izpostavljanje ene strani prevlečenega vzorca tkanine stalno naraščajočemu vodnemu tlaku pod določenimi pogoji. Pri določenem vodnem tlaku se določen čas izvaja opazovanje, da se preveri penetracija, ali pa se pritisk neprekinjeno uporablja, dokler ne pride do penetracije. Za preskuse pri določenih vrednostih tlaka je rezultat ocenjevanja "uspešno" ali "neuspešno". Za preskuse pri končni vrednosti hidrostatičnega tlaka je metoda ocenjevanja enaka GB/T 4744.
GB/T 4745–1997, "Določanje vodoodbojnosti tekstilnih tkanin - Preskus vodoodbojnosti," določa preskusno metodo vodoodbojnosti za določanje vodoodbojnosti različnih površin tkanin, ne glede na to, ali so obdelane z vodo{3}}odpornimi ali vodoodbojnimi-prevlekami ali brez njih. Vzorec je nameščen na pritrdilnem obroču pod kotom 45 stopinj glede na vodoravno smer, s središčem vzorca na določeni razdalji pod šobo. Na vzorec se razprši določena količina destilirane ali deionizirane vode. Ocena vodoodbojnosti se določi s primerjavo videza vzorca z ocenjevalnimi kriteriji in slikami. Stopnja nasičenosti z vodo je razdeljena na 1 do 5. Stopnja 1 pomeni, da je površina, ki jo nasičimo, popolnoma mokra, stopnja 5 pa pomeni, da površina, ki jo nasičimo, ni namočena in na površini ni kapljic vode.
